»Pred začetkom pouka sem hodila v Glej in ga čistila, da bi potem šla v šolo in se s tem tudi preživljala, ampak ljubezen do gledališča in do dela z ljudmi me je pripeljala do tega, da sem sčasoma, tudi skozi študij, prišla do dela v pisarni, da sem prevzela nekatera producentska dela in postala direktorica.«

»V Mestnem gledališču ljubljanskem sem prebil dolgih 20 let ... Čas, ki sem ga prebil v gledališču, je oplodil moje poznejše delo likovnega teoretika, ker je z gledališke strani likovne probleme postavil v luč čiste prostorske izkušnje. Tam sem se zavedel, da je letva, obešena skozi odrski prostor, samo ena od možnih podob abstraktnega likovnega pojma linije, da prostor gradimo z odnosi ploskev, barv, luči in oblik.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»Prišli smo sem predvsem poslušat, ker je bila moja obljuba, da bom tako s kandidaturo kot v primeru izvolitve poslušala ljudi na terenu.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»Mene je privlačil oder, mene so privlačili igralci, ki sem jih sčasoma pravzaprav vse poznala. Od Vladoše Šimčičeve do Galeta, predvsem pa sem bila očarana nad oblekami, ki so bile narejene iz padal. Ker takrat smo pač uporabljali edino to blago.«

»Težko je igrati pred polprazno dvorano. Hvala, ker hodite v gledališče.«

»Mi moramo biti med tistimi, ki verjamejo, da je svet mogoče spremeniti, ker sicer bi bilo naše delo brez smisla.«

»Ker sem se tukaj rodila, je bilo to že v meni in mi ni bilo treba veliko razmišljati. Tukaj sem ostala in nadaljevala delo.«